Zoja in Ana – neločljiv par.
Ko je Ana iz Zavetišča Horjul posvojila takrat 3-mesečno krmežljavo kepo kocin, si niti v sanjah ni
predstavljala, da se bo v tistem trenutku njeno življenje postavilo na glavo in spremenilo za vedno.
Zoja je hitro presneto dobro ugotovila, da ji je s tem, ko je prišla v Anin dom, padla sekira v med.
Nobena od njiju pa si niti pod razno ni predstavljala, da bosta enkrat postali čisto pravi terapevtski
par. Svoje poslanstvo je nevede pričela opravljati z dnem, ko je prestopila Anin prag.
Ani je bila vse. Skupaj sta se potepali, družili z obema ljubimi konji, pasjimi prijatelji, predvsem pa
predali srce druga drugi.
Zoja je bila en tak mali, srčkan in norčav kuža, ki je še na tako resen obraz narisal nasmeh. Ja, bila je
tudi zahtevna, energije ji ni zmanjkalo, z izjemnim apetitom in seveda, kot prava ženska je imela
vedno kaj povedati. Vendar saj veste, kako pravijo: kakršen lastnik, tak pes. In Ana je to vedela.
Zoja ni bila tipična pasja mrcina, ki bi se veselo nastavljala neskončnemu čohljanju. Imela pa je svoje,
prav posebne, terapevtske metode dela. Včasih je kakšnemu otroku na Pediatrični kliniki ukradla
copat, drugič natančno preučevala infuzijski sistem, vedno pa si je v skupini otrok izbrala točno
tistega, ki jo je najbolj potreboval. In otroci so ji bili za to neizmerno hvaležni.

Draga Zoja – mnogo prezgodaj si šla med zvezdice. Vendar si v naših srcih pustila neizbrisen pečat.