Fjord, črnobeli puhec… Tako sem te videla tistega daljnega dne, ko sva z Bello prišli na
poligon na Vrhniko. V boksu si pridno čakal, da je Freya pregledala poligon, nato pa smo
pričeli s spoznavanjem. Zrasel si v čudovitega lepotca, krasnega terapevtskega psa, ki je
pomagal ogromno ljudem, da so se hitreje opomogli in okrevali, narisal si nešteto nasmehov
na licih otrok v vrtcih in po šolah, s svojimi vragolijami si nasmejal vse po vrsti in skoraj odprl
svojo lastno plavalno in potapljaško šolo, tako zagret si bil v plavanju. Sploh odkar si šel v
penzijo.
Prehitro se vse konča, enostavno ni pravično, da je pasje življenje tako kratko in da nas vsi po
vrsti zapuščate… Ampak – naši učitelji ste celotno našo skupno pot in vi točno veste, zakaj je
temu tako.
Vem, da zdaj skupaj z Bello in vsemi ostalimi našimi pasjimi terapevti plavate onkraj mavrice,
uganjate norčije, s kotičkom očesa pa pazite na nas. Enkrat se zagotovo srečamo. In takrat bo
SREČA dobila poseben pomen.

Monika