“Poznaš tisti kraj med spanjem in budnostjo?
Kraj, kjer se še ne spomniš sanjanja?
Tam te bom vedno ljubil.
Tam bom čakal.” (Peter Pan)
Kot strela iz jasnega je udarilo v moje srce, ko sem izvedela, da si nas zapustila, draga Lu, naša mala pikica, terierček, ki je mislil, da je veverica, morski pes in verjetno še kaj. Tako nabrita si bila in tako veselje si prinašala otrokom in vsem ostalim, ki si jih obiskovala. Predvsem pa svoji dragi Vandi, ki te je dobesedno nosila po rokah kot največjo kraljico. Kar si tudi bila – kraljica njenega srca.
Draga Lu, plezaj po drevesih, preganjaj vse veverice za mavrico, skakaj v vodo in neumorno plavaj in uživaj v neskončni igri z vsemi našimi prijatelji, ki jih srečaš za mavrico.
Monika