Velik črn pes, z milimi lešnikovimi očmi.

Že v leglu je bila prepoznana kot posebna, saj je bila načrtno izbrana za poslanstvo terapevtskega psa.

Mojca je postavljala standarde s področja posredovanja s pomočjo psa in Tessa je bila njena največja učiteljica. Še vedno pa je bila najprej velik črn pes…

Mojco je spremljala na alpinističnih, pohodnih, smučarskih in kolesarskih podvigih.

Ne vem pa, če je bila Mojca kdaj bolj ponosna nanjo kot, ko se je prvič odrinila iz skal v morje.

Čeprav jo poznamo kot terapevtskega psa je bila mnogo več kot to.

Z Avšo sta bili ne samo sodelavki in najboljši slušateljici otrok, ampak tudi polni pasjih norčij in po njunem druženju je imela Avša vedno do popolnosti čista ušesa.

Svoj umirjen pasji urnik je preživljala v varstvu svojih naj bližnjih v Cerknici, kjer je tudi zaspala….

Tessa, vražiček črni, živiš v srcu in spominih mnogih….

…hvala ker si bila!