Minila so tri leta;  pravzaprav le nekaj mesecev več, ko sem sedela pred računalnikom in pisala Bafi v spomin. V nedeljo, 26. 6. 2016 se je v svojem domu poslovila Medi.

Upam, da mi Ida in Vilma ne bosta zamerili, kajti vedno sem si dovolila reči, da je Medi naša. Zame je imela Medi prav poseben pomen.

Medi je bila čudovita samojedka, za katero sta Ida in Vilma tako skrbeli, kot da bi bila pasja princesa. Pravzaprav je bila. Njena dlaka je zmeraj bila svetleče bela, puhasta. S svojim izgledom je privlačila mnoge poglede. Pogosto so se ljudje obračali za njo in jo občudovali. Vendar ni bila samo njena dlaka, pomemben je tudi njen lep karakter, njena pozitivna energija.

Spoznala sem jo v domu starejših občanov, v letu 2009. Z Ido sta kot terapevtski par obiskovali stanovalce doma. Mi smo imeli v domu našo babico. Le s težavo sem jo prepričala, da je vstala iz postelje in mi dovolila, da jo odpeljem k terapevtskim parom. Od prvega obiska naprej, me je babica vsak dan, že teden dni pred datumom obiska čakala oblečena, sedeč na postelji in me spraševala, kje tako dolgo hodim, da bova zamudili. Z levo, zatečeno roko, je Medi počesala, ji metala žogo. Medi smo fotografirali in fotografije zbrali v majhen album. Kar nekajkrat sem jo zalotila, kako je z nasmehom na obrazu božala Medi na fotografiji. Ob tem sem spoznala, kako pozitivno lahko vpliva in pomaga terapevtski pes. In zaradi tega je kasneje tudi mene odneslo v to obliko prostovoljstva.

Medi je velikokrat obiskala tudi otroke v vrtcu. Očarala je otroke in odrasle. Še danes slišim dečka, ki je navdušeno vpil: »Lev je, lev je«.

Medi, umirjena psička, ki je v trenutku oživela, ko je zagledala veverico.

Medi, ki je zelo rada jedla in si z menoj na pikniku na vsak način želela deliti jabolčno pecivo. Ah, tako nas je nasmejala.

Naša Medi se je v svojem štirinajstem letu poslovila. Za seboj je pustila veliko praznino. Kolikor sem jo poznala, sedaj že veselo teka po travnikih z Bafi, Piko, Gajo, Pandoro in še z mnogimi ostalimi psi. In upam si trditi, da je niso pričakali samo oni, temveč tudi moja babica. Kar vidim jo, kako se smeji.

Medi, močno te pogrešamo. Vedno boš z nami, v naših srcih. Radi te imamo.

Nataša Savec