Maisie je avstralska ovčarka delovne linije, ki je kot mladičko prišla k meni spomladi leta 2018. Nanjo sem čakala skoraj eno leto, saj je njena mamica Beam, ki je bila reševalni pes morala najprej dobiti vzrejno dovoljenje in potem seveda še primernega ženina.

Avstralski ovčarji so znani po svojih atletskih in delovnih sposobnostih, najbolj pa se izkažejo pri paši čred, kar je njihov primaren namen, pasjih športih in kot reševalni psi. Maisie vse te sposobnosti ima, prav tako pa je izkazala talent tudi za opravljanje posredovanja s pomočjo psa. Z mojim prejšnjim psom, Bamm Bammom, ki je bil škotski mejni ovčar, sva opravljala posredovanje s pomočjo psa vse do leta 2019 in to je bila zagotovo dejavnost, ki sem jo želela nadaljevati s svojim naslednjim psom.

Strokovnjaki Zavoda PET so Maisie na testiranju ocenili kot primerno za opravljanje tega poslanstva in po opravljenjem pripravništvu in zaključnem izpitu sva aprila 2023 – natanko 10 let potem, ko je Bamm Bamm pridobil licenco – tudi midve postali licencirani terapevtski par. Najpogosteje delava z osnovnošolci na OŠ Brezovica in OŠ Miren Kostanjevica. Ker sem po poklicu učiteljica angleščine, ti obiski pogosto vključujejo ure angleščine z Maisienim sodelovanjem. Učenci so prav zaradi njene prisotnosti še dodatno motivirani.

Maisie me spremlja tudi na tečajih angleščine v otroških poletnih taborih v okviru CŠOD. Otroci jo obožujejo in večino časa neizmerno uživa v njihovi pozornosti, če pa se ji kdo približa preveč vneto in neposredno, se sama umakne in pridobi nekaj osebnega prostora. Na tak način se otroci naučijo še nekaj pomembnega: živali so živa bitja, imajo svoja čustva, želja in potrebe, mi pa moramo to spoštovati.

Poleg tega z Maisie redno trenirava še pasji frizbi in pogosto posegava tudi po stopničkah na mednarodnih tekmovanjih, kjer sodelujejo vrhunske evropske ekipe. Prav tako uživava v pastirstvu in agilityju.

Od vseh dejavnosti, ki sem jih do sedaj izvajala s svojimi psi, sem se na usposabljanjih, ki sem jih bila deležna pri Zavodu PET, največ naučila o psih. Vse to me je naredilo še boljšo, bolj razgledano, predvsem pa bolj empatično vodnico. Ne gre za treniranje psa, da dela, kar hoče vodnik, ampak za to, da se ves čas zavedamo čustvenega stanja psa, da mu damo svobodo izbire – vključno s svobodo, da reče »ne« in opravljanje dejavnosti, v kateri oba uživava kot enakovredna partnerja. In pri tem prinašava veselje, tolažbo in zadovoljstvo ljudem v stiski.

PRISPEVAJ SVOJIH 5

Vsaka PETka je dobrodošla, saj nam pomaga delati bolje.

RAD BI DONIRAL