Anja in Hugo

Hugo je v našo družino pritačkal precej nenačrtovano (kar za nas nikakor ni značilno). Kljub temu, da je bila takrat naša živalska druščina že precej pestra (1 kuža in 3 muce), smo malega Huga brez velikih pogajanj soglasno posvojili iz Mariborskega zavetišča. In očitno je bilo prav tako, saj je spadal med nas kot izgubljeni košček sestavljanke. 

Takoj se je vklopil v naše gospodinjstvo in nam od prvega dne popestril življenje. Zdi se kot da je vloga terapevta njegovo poslanstvo, saj jo je zaradi bolezni in zahtevne operacije družinskega člana prevzel že kmalu po prihodu v naš dom. Njegov pozitiven učinek na našega pacienta je bil očiten. Ker je izjemno ljubeč in miren, po drugi strani pa odprt in socialen sem pomislila, da bi lahko svoj terapevtski dar delil tudi z drugimi.

Meni je prostovoljstvo od nekdaj pri srcu in, ko sva na testiranju pri Zavodu PET izvedela, da je Hugo primeren kandidat za terapevtskega psa sem se izjemno razveselila možnosti, da takšno poslanstvo opravljava skupaj. 

Naziv terapevtski par sva po letu in pol pripravništva prejela julija 2025. Večinoma obiskujeva domove za starejše, občasno pa tudi druge ustanove. Ta čas je za naju neprecenljiv. Hugo v svoji vlogi zelo uživa. Ko doma pripravljam najin ‘posebni’ delovni nahrbtnik z opremo za terapevtsko delo se že veselo sprehaja okoli mene in me priganja. Zdi se mi, da v trenutku, ko mu nadenem njegovo rutico ve, da greva ‘na delo’ in običajno že na parkirišču veselo pozdravlja mimoidoče. 

Hugo s svojo majhnostjo in prikupnostjo zleze pod kožo skoraj vsakemu. Rad deli poljubčke in je izjemno nežen. Tako omehča tudi marsikoga, ki sicer ni ljubitelj psov. Pozitivna energija, ki jo širi je res nekaj posebnega in osrečuje me, ko vidim koliko veselja naš mali kosmatinec prinese tudi drugim ljudem.