Primož in Lumi

“Ooo, to je pa še mladiček, a ne?” je najpogostejši stavek, ki ga slišiva z Lumi. Sledi še vprašanje, če je mladiček škotskega ovčarja, se pravi Lassieja.

V resnici je Lumi 5-letna šetlandska ovčarka. Je pa “mini Lassie” postalo nekako bolj znano, neuradno ime njene pasme. V potnem listu pod njeno sliko piše Upper Carniola Key to my Joy, vendar se je ime izkazalo kot malenkost nerodno za sprehode in treninge, zato je postala Lumi. V najin odnos vlagava veliko časa – pasja šola, treningi in razne aktivnosti – kar se pozna tudi v njenem zaupanju.

Šeltiji so načeloma bolj zadržani do ljudi, ki jih ne poznajo, vendar se je Lumi odločila, da bo malo drugačna. Iz ljudi je vedno izvabila same pozitivne reakcije, zato sem se odločil za testiranje v Zavodu PET in s tem nove izkušnje zanjo in zame. Svojo pot sva začela z obiskovanjem stanovalcev z demenco v domu starejših občanov. S starejšimi se je (oz. sva se) vedno razumela, zato je bil to odličen začetek. Najin obisk je običajno kombinacija pasjih trikov, dajanja tačk in ovohavanja kolen ter pogovora o njenem izvoru, obnašanju, skrbi za dlako in podobno. Marsikateri stanovalec je imel psa in spomini pogosto pridejo na dan.

Ker je Lumi majhen pes, običajno nihče nima strahu pred njo. V praksi to pomeni malo več previdnost, da je ljudje ne dvigujejo v naročje ali preveč “mečkajo”. Skrb za njeno varnost in počutje pri delu je tudi moja glavna naloga. Zanimivo je opazovati, kako je v tem času napredovala – od začetne zadržanosti pa do tega, da sama išče stik z ljudmi, jih prevoha ali kar zahteva pozornost. Malo pomaga tudi vedno večja požrešnost in njena ugotovitev, da imajo ljudje povsod, kamor prideva na obisk, polne roke priboljškov.

Poleg starejših obiskujeva tudi otroke v šoli in na UKC Ljubljana, kjer jih še posebej zabavajo njeni pasji triki. Z veseljem jih naredi tudi na njihov ukaz. Nekateri otroci so malo previdni, a se prej ali slej vsi opogumiji in Lumi namenijo vsaj kakšen priboljšek. Takrat ugotovijo, da ima zdrav kuža moker nos in spet imamo temo za pogovor. Parkrat sva se oglasila tudi v skupini za rehabilitacijo na URI Soča, kjer sva za sproščenost in pozitivno energijo skrbela na psihološki delavnici.

Vsak terapevtski par sčasoma ugotovi, kaj mu ustreza. Kakšne aktivnosti, kakšni ljudje, kakšno okolje. Tako z Lumi že veva, da se česala, stiskala in božala ne bova preveč, veliko bolje nama gredo pasji triki, lajanje in pogovori o pasjem življenju. Morda pa se tudi to spremeni, saj skoraj vsakič preseneti s kakšnim novim pogumnim obnašanjem.

Lumi je z mano praktično ves dan, tudi v službi. V našem podjetju je Chief Dog Officer za polni delovni čas, kjer skrbi za dlakav sprejem obiskovalcev ter varnostni pregled poštarjevih paketov, če morda vsebujejo kakšen priboljšek.