Rina. Radovedna in vztrajna kot škrati, ko iščejo zlato. Vesela in radoživa kot brezskrbni Hobiti iz Šajarske. Vedno za akcijo in nove dogodivščine, kot najpogumnejši pravljični junaki. Obožuje žoge (verjetno je v prejšnjem življenju trenirala nogomet ali košarko) in je najbolj srečen pes, ko je v gibanju.

Skoraj je ni aktivnosti, ki je ne bi počeli skupaj. Poleti se z veseljem povzpnemo na kak hribček, hrib ali celo goro. Rada me spremlja ob kolesu, skupaj tečeva, najraje po domačih gozdovih. Plava v domači reki Krki, slanem morju ali mrzlih skrivnostnih švedskih jezerih. Njej je vseeno, če je žoga v vodi, jo je potrebno rešiti, brez dileme! Rade se izgubljava na Dogtrekkingih in dolgih konjskih potepanjih. Ker pa vsi pridni psi hodijo v šolo, tudi midve še vedno občasno obiskujeva pasjo šolo za azilaše, kjer pridno vadimo in se hkrati tudi zabavamo. Je moja zvesta sopotnica na potovanjih in skupaj smo prepotovali že velik del Evrope.

Rina ni vedno bila sreča na 4 tačkah. Še preden je dopolnila 1 leto se je znašla v zavetišču. Psihično popolnoma sesuti psički, se je sreča nasmehnila ravno še pravi čas. Odšla je v najboljši začasni dom, kjer je zopet začela spoznavati, da je tudi za njo, svet še lahko varen in lep. Pri meni pa je našla svoj »zavedno dom«.

Prav tako, kot mi je Rina povsem naključno prekrižala pot, se je to zgodilo tudi s prostovoljstvom. In prav tako, kot se je Rinin prihod v moje življenje izkazal za nekaj najboljšega, je tudi prostovoljstvo postalo velik in pomemben del mojega vsakdana. Upam, da bova skupaj z Rino, uspešno učili in ozaveščali mlajše (in mogoče celo kakšnega iz starejše) generacije, da živali niso stvari in da je vso živo in neživo naravo potrebno spoštovati. Vrednota, ki se v današnjem hitrem tempu in načinu življenja vse bolj izgublja in pozablja.

Če pa mimogrede še komu dokaževa, da so psi tipa bull, ravno toliko “kosmati za ušesi”, kot vsak drugi pesjanar, nič manj in predvsem nič bolj, potem pa še toliko bolje.

Vesna & Rina