Cicero je pasme nemški bokser. Močan in srednje velik, toda po karakterju prijazen, nežen, celo malce plašen. Ko sem ga prvič videla na FB strani, sem si rekla:« Samo pogledati ga grem.« Bilo je na Prešernov dan in iz smučišča Cerkno sem se odpeljala direktno v Železnike “pogledat” Cicera. Naslednji dan sem seveda postala njegova lastnica. Kupljen z namenom, da bo samo moj – za na moj kavč. Cicero ima res posebno mesto v mojem srcu.

Toda čas prinese svoje in obiskovati sva začela malo šolo, potem še nadaljevalni tečaj in opravila BBH izpit. Povabili so naju v Žirovsko športno kinološko društvo in tam sva začela trenirati za iskanje pogrešanih. Že od nekdaj pa sem si želela, da bi s psom obiskovala starejše in tudi otroke. Bolj, ko sem spoznavala njegov karakter, bolj sem bila prepričana, da želim s Cicerom postati terapevtski par. Opravila sva testiranje, enoletni tečaj in sedaj sva tu – “TERAPEVTSKI PAR”. Ponosna nase in na Cicera. Želiva si veliko ur prostovoljskega dela in razveseljevanja ljudi.

Posebna zahvala za dosego tega cilja moji mentorici MONIKI!

Vojka in Cicero