Pred petimi leti je naša družina dobila novo članico, prijazno labradorko Luno. Takoj je zasedla pomembno mesto v naših srcih in brez nje ne gremo skoraj nikamor več. Je zvesta tekaška spremljevalka in najraje se spočije tako, da se uleže v kakšno lužo ali se okopa v potoku. Uživa tudi na sprehodih po gozdu,  z nami plava na morju. Obožuje miselne izzive, iskanje skritih briketov ali pobiranje žogic, palic, pasjih plišastih igrač.
Pri svojem delu se dnevno srečujem z otroki, ki potrebujejo razumevanje in podporo, da lahko zasijejo v najboljši luči. Skušam jih razumeti in se jim, kar se da, približati. Vedno znova iščem poti, pristope in načine, kako jim pomagati na zanje velikokrat  težki poti učnega procesa, sprejemanju samega sebe ali uglaševanju z okoljem ipd.

Ko sem slišala za terapijo s psi, sem vedela, da je to nekaj, kar bi rada v življenju še počela in na srečo, se je Luna izkazala, da je »iz pravega testa« za to delo.
Obiskujeva otroke v bolnišnici, dom za starejše, zavod za otroke s posebnimi potrebami, kmalu pa bova razveseljevali  srca otrok tudi v šoli. Ob sproščenem vzdušju bodo tudi misli bolj jasne, čustva mirnejša, delovna storilnost pa višja.

Samira Lah